Začetek | Regio1st-planning-framework

Faza 1 Priprava

Faza 1 se osredotoča na postavitev temeljev za razvoj učinkovitega regionalnega energetskega načrta. Vključuje določitev geografskega območja in obsega načrtovanja, opredelitev vlog in odgovornosti, opredelitev obstoječih regionalnih energetskih načrtov in začetek postopka za pripravo načrta.

Prvi korak je določitev geografskega območja, ki ga regionalni regionalni energetski načrt namerava zajeti. To lahko na primer vključuje določeno interesno območje (npr. skupino občin) ali celotno regijo.

Nato je treba opredeliti obseg načrta, ki lahko na primer zajema izbrane sektorje in specifične vire električne energije (elektrika, plin, toplota itd.) ali pa vse ključne sektorje in vire energije. Ključni sektorji, ki jih je treba upoštevati pri energetskem načrtovanju, vključujejo:

Stavbe, oprema in objekti: Stanovanjske, poslovne in občinske /institucionalne stavbe ter objekti. Tukaj je prav tako mogoče upoštevati predelovalno in gradbeno industrijo.

Promet : Promet na območju regionalnih/lokalnih oblasti, razčlenjen po vrstah prometa (cestni, železniški, vodni in terenski) ter po tipu voznega parka (občinski, javni , zasebni in komercialni promet).

Oskrba z energijo: Obrati za proizvodnjo energije (npr. električne energije, sočasna proizvodnja toplote in električne energije -SPTE; ter obrati za proizvodnjo toplote/hlajenja ) znotraj meja regionalnih/lokalnih oblasti.

Drugi neenergetski sektorji: Kmetijstvo/gozdarstvo/ribištvo, ravnanje z odpadki, ravnanje z odpadno vodo in drugi sektorji, ki niso povezani z energijo.

Jasna opredelitev geografskega območja in obsega načrtovanja bo pomagala zagotoviti ustreznost in učinkovitost načrta.

Učinkovito usklajevanje in sodelovanje načrtovalne ekipe je ključno za uspešen potek procesa. V tem koraku naj načrtovalci prepoznajo ključne oddelke znotraj regije ter ključne deležnike (npr. regionalne energetske agencije), ki bodo aktivno sodelovali skozi celoten proces regionalnega načrtovanja, in določijo njihove vloge ter odgovornosti v načrtovalnem procesu. Pomembno je zagotoviti, da so prepoznani in aktivno vključeni vsi deležniki, ki lahko spodbujajo načelo »energetska učinkovitost na prvem mestu« ter aktivno podpirajo načrtovanje in izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti.

Vzpostavitev ustreznih struktur, ki podpirajo načrtovalni proces, je prav tako dobra praksa – na primer usmerjevalni odbor ali delovna skupina z jasno določenim mandatom za izvajanje določenih nalog in aktivnosti. Načrtovalci naj razmislijo o oblikovanju delovne skupine, katere cilj je spodbujanje in boljša vključitev načela »energetska učinkovitost na prvem mestu« v proces načrtovanja.

Matrika vlog in odgovornosti

Excelovo orodje lahko načrtovalcem pomaga pri določanju in dodeljevanju vlog in odgovornosti ter zagotavlja, da so zajete vse potrebne naloge in da je postopek učinkovit. Orodje lahko pomaga tudi pri opredelitvi vlog in odgovornosti deležnikov, ki so aktivno vključeni v proces načrtovanja, ter ustvari vizualno matriko, ki olajša komunikacijo in sodelovanje med člani skupine za načrtovanje.

Matrika vlog in odgovornosti Prenos

Dodatni viri

Kaj je matrika RACI?

Pred začetkom izdelave novega regionalnega energetskega načrta, je treba pregledati obstoječe načrte in strategije v regiji. Vključevati mora strategije in načrte, ki se osredotočajo na trajnostno energijo, razvoj infrastrukture, prometa, odpadke in druge dejavnosti, ki so pomembne v mestih in podeželju.

Ta pregled bo pomagal opredeliti potencialne sinergije, prekrivanja in vrzeli v trenutnem okolju načrtovanja ter bo podlaga za razvoj novega regionalnega energetskega načrta (ali omogočil učinkovitejšo revizijo obstoječega). Upoštevati je treba tudi uspehe in izzive prejšnjih načrtovalskih prizadevanj, saj lahko ti zagotovijo dragocen vpogled, pridobljene izkušnje pa pomagajo pri razvoju novega načrta.

Ko so postavljeni temelji, je treba vzpostaviti okvir za pripravo regionalnega energetskega načrta. Zlasti je treba vzpostaviti postopek načrtovanja, pri čemer je treba upoštevati postopke načrtovanja in odločanja regionalne oblasti. Določiti je treba časovnico, proračun in vire za pripravo načrta.

Poleg tega je treba oceniti tehnične zmogljivosti regije ter ugotoviti, ali je potrebno del nalog oddati zunanjemu izvajalcu (svetovalcem, regionalni energetski agenciji itd.).

Poudarek mora biti na zagotavljanju zadostnih tehničnih zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti, da bo mogoče učinkovito uveljaviti načelo »energetska učinkovitost na prvem mestu.

Če je treba del nalog oddati zunanjim izvajalcem, je treba upoštevati ustrezen postopek javnega naročanja (ta določa tudi, kaj se oddaja in zakaj), pridobiti pa je treba tudi potrebna soglasja pristojnih organov (pogosto regionalnega sveta).

Potrebna sredstva morajo biti predvidena in ustrezno dodeljena. Sredstva lahko vključujejo finančna sredstva, kadre ter dostop do tehničnega znanja in podatkov.

Splošno gradivo faze

Priročnik 'Kako razviti Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe (SECAP)' - 1 del: Postopek SECAP, korak za korakom k nizkoogljičnim mestom do leta 2030

Faza 2 Vključevanje deležnikov in vzpostavljanje partnerstev

Za uspešno načrtovanja je potrebno učinkovito usklajevanje in sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z regionalnimi organi, lokalnimi oblastmi, javnimi službami, podjetji in organizacijami znotraj skupnosti. V tej fazi je opisan postopek vključevanja deležnikov, vključno z identifikacijo ključnih deležnikov in pripravo načrta vključevanja deležnikov.

Opredelitev ključnih deležnikov
Razvoj načrta vključevanja deležnikov

V tem koraku morajo načrtovalci določiti ključne deležnike, ki bodo vključeni v proces regionalnega energetskega načrtovanja. Deležniki lahko med drugim vključujejo energetske agencije, javne službe, podjetja, industrijo, lokalne oblasti, organizacije skupnosti, okoljske skupine, energetske strokovnjake in državljane. V vsakem primeru je pomembno zagotoviti, da so prepoznani vsi ključni deležniki, ki lahko spodbujajo in olajšajo vključevanje načela »energetska učinkovitost na prvem mestu.

Prepoznavanje deležnikov in razumevanje njihovih prednostnih nalog, interesov, omejitev in potencialnega vpliva je bistvenega pomena za zagotovitev, da regionalni energetski načrt obravnava lokalne in regionalne potrebe, ter daje moč vsem udeležencem, da aktivno prispevajo k pravičnemu energetskemu prehodu v regiji.

Za dosego tega namena lahko načrtovalci izvedejo vaje/analizo kartiranja deležnikov, organizirajo neformalna srečanja, organizirajo delavnice ali razprave tematskih skupin. To bo pripomoglo k celovitemu razumevanju različnih perspektiv, potreb in pričakovanj deležnikov, vključenih v proces načrtovanja, hkrati pa omogočilo vzpostavitev participativnega procesa energetskega načrtovanja.

Orodje za identifikacijo iin analizo deležnikov

Excelovo orodje lahko načrtovalcem pomaga sistematično opredeliti in analizirati ključne deležnike v procesu regionalnega energetskega načrtovanja. Orodje se lahko uporablja za zbiranje imen, vlog, interesov, pomembnosti in potencialnega vpliva deležnikov pri energetskem prehodu. Načrtovalcem pomaga pri boljšem razumevanju in vključevanju deležnikov.

Orodje za identifikacijo iin analizo deležnikov Prenos

Dodatni viri

Ko so ključni deležniki opredeljeni ter je razumljen njihov pomen, vpliv in učinek, morajo načrtovalci pripraviti načrt za sodelovanje z deležniki. Načrt opredeljuje, kako bodo deležniki vključeni skozi celoten načrtovalni proces, katera orodja bodo uporabljena ter kdaj in kako pogosto bodo potekale dejavnosti vključevanja.. Načrt vključevanja deležnikov mora biti zasnovan tako, da:

Zagotovi pregledno, vključujoče in smiselno sodelovanje vseh ustreznih deležnikov, vključno z marginaliziranimi in premalo zastopanimi skupinami.
Spodbuja odprt in konstruktiven dialog med deležniki, ter krepi zaupanje in sodelovanje.
Ponuja priložnosti za deležnike, da imajo vpliv pri sprejemanju odločitev ter da pomagajo pri oblikovanju regionalnega energetskega načrta.
Obvešča deležnike o napredku in rezultatih procesa načrtovanja, s tem ohranjanja njihovo zanimanja in podpore ne le v fazi načrtovanja, temveč tudi v fazi izvajanja.

Možne metode vključevanja so delavnice, fokusne skupine, javna posvetovanja, ankete, spletne platforme in družbena omrežja. Izbira metode bo odvisna od konkretnega konteksta, ciljev ter razpoložljivih virov za izvedbo načrtovalnega procesa.

Predloga načrta vključevanja deležnikov

Predloga lahko načrtovalcem pomaga oz. jih usmerja pri pripravi celovitega načrta vključevanja deležnikov. V njem so opisani cilji, metode, časovnice in viri, potrebni za vključevanje deležnikov v celotnem postopku načrtovanja. Predloga lahko vključuje analizo deležnikov ter razvoj komunikacijskih strategij, aktivnosti vključevanja in ocenjevalne ukrepe, s čimer zagotavlja, da so prizadevanja za vključevanje deležnikov dobro načrtovana in učinkovita. Rezultati, ki izhajajo iz uporabe orodja za identifikacijo in analizo deležnikov (korak 2.1), se lahko vključijo tudi v to predlogo.

Predloga načrta vključevanja deležnikov Prenos

Dodatni viri

Dobre prakse / Zgodbe o uspehu

Splošno gradivo faze

Priročnik 'Kako razviti Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe (SECAP)' - 1 del: Postopek SECAP, korak za korakom k nizkoogljičnim mestom do leta 2030

Cities Climate Transition Framework

Faza 3 Pregled energetskih ciljev in ciljnih vrednosti

Ta faza se osredotoča na pregled in določitev energetskih ciljev, ki so usklajeni z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi vizijami, ter na vključevanje deležnikov za zagotovitev skupnega in dobro obveščenega pristopa.

V tem koraku morajo načrtovalci pregledati ustrezne nacionalne energetske politike, strategije in cilje. Takšni načrti lahko med drugim vključujejo cilje, povezane z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, uporabo obnovljivih virov energije, izboljšavami energetske učinkovitosti, razvojem prometne infrastrukture in energetsko varnostjo.

Razumevanje nacionalnega konteksta in nacionalnih prednostnih nalog bo pomagalo zagotoviti, da bo regionalni energetski načrt usklajen s širšimi političnimi okviri.

Predloga za primerjavo nacionalnih in regionalnih ciljev

Excelova predloga lahko načrtovalcem pomaga sistematično primerjati njihove regionalne energetske cilje s cilji EU, nacionalnimi in drugimi cilji, kot so energetski in podnebni cilji Evropske unije. Predloga vključuje stolpce za vsako vrsto cilja (npr. energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije) ter vrstice za izpolnjevanje nacionalnih, regionalnih in drugih ciljev, kar načrtovalcem omogoča ugotavljanje odstopanj in področij za pregled.

Predloga za primerjavo nacionalnih in regionalnih ciljev Prenos

Poleg nacionalnih ciljev bi morali načrtovalci preučiti obstoječe regionalne in lokalne vizije, strategije ter cilje na področju energije ter na drugih pomembnih področjih politike. Na primer, načrtovalci lahko pregledajo med drugim regionalne razvojne načrte, energetske načrte, celostne prometne strategije, regionalne prostorske oziroma teritorialne načrte, načrte ravnanja z odpadki in druge strateške dokumente, ki vplivajo na energetsko politiko.

Ocenjevanje obstoječih regionalnih in lokalnih ciljev, strategij in načrtov bo pomagalo prepoznati sinergije, vrzeli in morebitna neskladja na regionalni ravni ter med različnimi ravnmi upravljanja. S tem bo zagotovljeno, da je regionalni energetski načrt skladen z obstoječimi načrtovalnimi prizadevanji ter da jih nadgrajuje.

Predloga za primerjavo nacionalnih in regionalnih ciljev

Excelova predloga lahko načrtovalcem pomaga sistematično primerjati njihove regionalne energetske cilje s cilji EU, nacionalnimi in drugimi cilji, kot so energetski in podnebni cilji Evropske unije. Predloga vključuje stolpce za vsako vrsto cilja (npr. energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije) ter vrstice za izpolnjevanje nacionalnih, regionalnih in drugih ciljev, kar načrtovalcem omogoča ugotavljanje odstopanj in področij za pregled.

Predloga za primerjavo nacionalnih in regionalnih ciljev Prenos

V tem koraku je treba opredeliti nove oziroma revidirane regionalne cilje, prednostne naloge in tarče, pri čemer je treba upoštevati obstoječe nacionalne, regionalne in lokalne cilje ter strategije. Prav tako je treba upoštevati gospodarski razvoj, dolgoročno energetsko neodvisnost, varstvo okolja, izboljšanje kakovosti življenja in zdravja Priporočljivo je določiti cilje po posameznih sektorjih, ki sledijo načelu »energetska učinkovitost na prvem mestu«, da se zagotovi skladnost načrta z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi cilji ter ambicijami EU, pri čemer se daje prednost energetski učinkovitosti. Poleg tega je potrebno določiti ustrezne kazalnike za boljšo opredelitev zastavljenih ciljev.

Dodatni viri

Vodnik ICLEI : znanstveno usmerjeni cilji

Ko so nacionalne, regionalne in lokalne vizije, cilji, strategije ter načrti pregledani, se morajo načrtovalci vključiti v sodelovanje z deležniki, da skupaj obravnavajo te vsebine in njihov vpliv na regionalni energetski načrt. Cilj dialoga mora biti:

Opredelitev morebitnih ovir in priložnosti za doseganje zastavljenih ciljev z namenom da bi jih dodatno obravnavali v regionalnem načrtu.
Zagotoviti, da se regionalne potrebe in pomisleki deležnikov ustrezno odražajo v regionalnem načrtu ter zadostno upoštevajo pri oblikovanju novih/revidiranih ciljih in nalogah.
Doseči soglasje o regionalni energetski viziji, ciljih in nalogah. Spodbujati načelo »energetska učinkovitost na prvem mestu« ter predstaviti, kako lahko njegovo uporabo olajšamo
Določiti pomembnost posameznih ciljev, da bi prišli do soglasja o prednostnih nalogah.

Sodelovanje z deležniki lahko poteka v obliki delavnic, sestankov ali spletnih posvetovanj, odvisno od razpoložljivih virov in želja vključenih deležnikov.

Orodje za participativno razvrščanje prednostnih nalog

Gre za orodje ki načrtovalcem olajša razvrščanje prednostnih nalog s procesom sodelovanja. Zagotavlja sistematičen pristop za zbiranje prispevkov in stališč različnih skupin deležnikov, kot so člani skupnosti, strokovnjaki ali nosilci odločanja, ter skupno določanje relativne pomembnosti/nujnosti različnih možnosti/ukrepov. Z aktivnim vključevanjem deležnikov je zagotovljen bolj vključujoč in reprezentativen postopek določanja prednostnih nalog, kar na koncu vodi do učinkovitejših in trajnejših rezultatov.

Orodje za participativno razvrščanje prednostnih nalog Prenos

Dodatni viri

Dobre prakse/zgodbe o uspehu

Splošno gradivo faze

Priročnik 'Kako razviti Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe (SECAP)' - 1 del: Postopek SECAP, korak za korakom k nizkoogljičnim mestom do leta 2030

Cities Climate Transition Framework

Faza 4 Raziskovanje trenutnega regionalnega energetskega sistema

Ta faza vključuje zbiranje in analizo podatkov o obstoječem energetskem sistemu, vključno z vzorci porabe energije, infrastrukture in drugimi ključnimi vidiki.

V tem koraku morajo načrtovalci zbrati podatke, da bi pridobili vpogled v trenutni regionalni energetski sistem. Zanesljivi podatki so izjemno pomembni za izvajanje načela »energetska učinkovitost na prvem mestu«, saj:

Bolj kot so podatki kakovostni in natančni, bolj ciljno usmerjeni in učinkoviti so lahko ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti.
Slabi ali nepopolni podatki lahko povzročijo izgubljene priložnosti za izboljšanje učinkovitosti ter vodijo do nepotrebnih naložb v energetsko infrastrukturo.
Celoviti in kakovostni podatki omogočajo primerjavo med naložbami v energetsko učinkovitost in alternativami na strani oskrbe z energijo.

Zbrani podatki lahko vključujejo količinske informacije o regionalni rabi energije po sektorjih in virih energije, proizvodnji energije ter proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Viri podatkov so lahko regionalni in nacionalni statistični uradi, energetska podjetja, industrijska poročila, tehnična poročila ter znanstvene objave.

Izčrpni podatki so ključni za izdelavo izhodiščnega energetskega pregleda, razumevanje trenutnega stanja regionalnega energetskega sistema ter postavitev realističnih ciljev v okviru regionalnega energetskega načrta. Kakovostni podatki prav tako podpirajo odločanje v skladu z načelom »energetska učinkovitost na prvem mestu« ter pomagajo pri prepoznavanju potenciala ukrepov za večjo energetsko učinkovitost.

Predloga za zbiranje podatkov energetskega popisa

Ta Excelova predloga lahko načrtovalcem pomaga pri sistematičnem zbiranju in urejanju ustreznih energetskih podatkov, kot sta proizvodnja in poraba energije, ter ključnih informacij o infrastrukturi (npr. obstoječe zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov). Deluje lahko tudi kot kontrolni seznam, ki načrtovalcem pomaga prepoznati ključne sektorje in vire energije za katere je potrebno zbrati podatke. Nazadnje je lahko načrtovalcem v pomoč pri poznejšem razvoju popisa toplogrednih plinov za regijo.

Predloga za zbiranje podatkov energetskega popisa Prenos

Dodatni viri

Ko so potrebni podatki zbrani, morajo načrtovalci analizirati porabo energije po posameznih sektorjih, da bi ugotovili vzorce porabe v različnih sektorjih, zlasti v stanovanjskem, storitvenem in prometnem sektorju. Analizo je mogoče podpreti z izdelavo energetskega popisa. Analiza mora vključevati dejavnike, kot so povpraševanje po energiji, energetska intenzivnost in vrste uporabljenih energentov v posameznih sektorjih.

Razumevanje sektorsko specifičnih vzorcev rabe energije pomaga načrtovalcem prepoznati priložnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti, zamenjave energentov in implementacija drugih ukrepov na podlagi povpraševanja.

Analiza in izdelava energetskega popisa podpirata uveljavljanje načela »energetska učinkovitost na prvem mestu«, saj:

Morajo načrtovalci dobro poznati obstoječe stanje, da lahko to načelo učinkovito uresničujejo.
Podatki, razčlenjeni po sektorjih, omogočajo prepoznavo področij, kjer lahko ukrepi energetske učinkovitosti dosežejo največji učinek.
Energetski popis ni zgolj instrument poročanja – pomaga zaznati neučinkovitosti in priložnosti za stroškovno učinkovite prihranke energije, še preden se razmišlja o novih virih proizvodnje energije.
Zgodovinski in primerjalni podatki omogočajo spremljanje učinkovitosti ukrepov ter zagotavljajo, da so sredstva usmerjena v preverjene in stroškovno učinkovite rešitve.

Poleg analize porabe energije morajo načrtovalci oceniti tudi obstoječo energetsko infrastrukturo v regiji. Pri tem je treba upoštevati starost, stanje, zmogljivost in učinkovitost objektov za proizvodnjo, distribucijo in shranjevanje energije, pa tudi razpoložljivost in dostopnost obnovljivih virov energije.

Takšna ocena bo načrtovalcem pomagala prepoznati infrastrukturne omejitve in priložnosti, ki jih je smiselno vključiti v regionalni energetski načrt, na primer razvoj novih projektov obnovljivih virov energije. Vendar pa je treba takšne nove projekte obravnavati šele potem, ko so bile v celoti preučene naložbe v energetsko učinkovitost in njihov vpliv.

Razumevanje trenutne proizvodnje energije iz obnovljivih virov je ključno za oceno, ali lahko ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti zmanjšajo potrebo po dodatni proizvodnji in s tem preprečijo nepotrebno širitev energetske oskrbe.

Ko je vzpostavljeno temeljito razumevanje trenutnega regionalnega energetskega sistema, morajo načrtovalci ugotovitve predstaviti in obravnavati z deležniki. To lahko vključuje organizacijo delavnic, sestankov ali drugih oblik sodelovanja, kjer se predstavijo zbrani podatki in analize ter zberejo povratne informacije in vpogledi deležnikov.

Ta korak je pomemben za preverjanje zbranih informacij, zagotavljanje, da so bili upoštevani vsi relevantni vidiki, ter za oblikovanje soglasja glede ključnih izzivov in priložnosti regionalnega energetskega sistema. Aktivnosti vključevanja deležnikov morajo jasno predstaviti vizijo organov za vključitev načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ v energetsko načrtovanje ter zagotoviti sodelovanje in usklajenost deležnikov pri dajanju prednosti energetski učinkovitosti.

Dodatni viri

Splošno gradivo faze

Faza 5 Analiza stroškov in koristi

Ta faza vključuje oceno potenciala različnih energetskih možnosti in opredelitev kombinacij rešitev z najnižjimi stroški in največjimi neto koristmi ob upoštevanju širših vplivov in negotovosti.

V tem koraku morajo načrtovalci oceniti potencialno uporabo in vpliv rešitev za izboljšanje energetske učinkovitosti. Prepoznati morajo priložnosti za prihranke energije ter izboljšave energetske učinkovitosti v vseh relevantnih sektorjih, kot so zgradbe, promet in industrija, še preden se obravnavajo alternativne rešitve na strani oskrbe z energijo.

Načrtovalci morajo upoštevajo dejavnike, kot so stroškovna učinkovitost, tehnična izvedljivost, potencial za prihranke energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pa tudi širše družbeno-ekonomske in okoljske koristi ukrepov energetske učinkovitosti. Ta korak je ključen za ustrezno vključitev načela »energetska učinkovitost na prvem mestu« v energetsko načrtovanje, saj zagotavlja, da je predvideno največje možno uveljavljanje rešitev na področju energetske učinkovitosti.

Orodje za tehnološki katalog

Orodje tehnološkega kataloga lahko načrtovalcem pomaga oceniti potencial različnih rešitev na strani ponudbe in povpraševanja v njihovi regiji, saj zagotavlja okvirne informacije o obnovljivih virih energije, regionalnih rešitvah za proizvodnjo energije in končnih rešitvah energetske učinkovitosti različnih sektorjev. Natančneje, orodje lahko načrtovalcem pomaga razumeti stroškovno učinkovitost različnih energetskih tehnologij in rešitev, vključno s povprečnimi stroški (stroški kapitala, obratovanja in vzdrževanja itd.), učinkovitostjo in intenzivnostjo emisij na strani oskrbe ter potencialnimi prihranki energije in stroškov za rešitve energetske učinkovitosti. Orodje kot tako načrtovalcem omogoča izbiro in primerjavo različnih energetskih tehnologij in rešitev na podlagi posebnih potreb in ciljev regije.

Orodje za tehnološki katalog Prenos

Dodatni viri

Dobre prakse/ zgodbe o uspehu

Poleg rešitev za izboljšanje energetske učinkovitosti morajo načrtovalci oceniti tudi potencial razpoložljivih obnovljivih virov energije v regiji. To lahko vključuje sončno, vetrno, biomaso, hidroenergijo, geotermalno energijo in druge vire.

Obnovljivi viri energije naj se obravnavajo kot možnost dopolnitve ukrepom energetske učinkovitosti, ne pa kot glavno gonilo energetskega prehoda. Pri načrtovanju ukrepov na področju obnovljivih virov energije naj načrtovalci upoštevajo dejavnike, kot so tehnična izvedljivost, vplivi na okolje ter potencial za regionalni gospodarski razvoj.

Ta ocena bo pomagala prepoznati najbolj obetavne možnosti za vključitev obnovljivih virov energije v regionalni energetski načrt.

Orodje za tehnološki katalog

Orodje tehnološkega kataloga lahko načrtovalcem pomaga oceniti potencial različnih rešitev na strani ponudbe in povpraševanja v njihovi regiji, saj zagotavlja okvirne informacije o obnovljivih virih energije, regionalnih rešitvah za proizvodnjo energije in končnih rešitvah energetske učinkovitosti različnih sektorjev. Natančneje, orodje lahko načrtovalcem pomaga razumeti stroškovno učinkovitost različnih energetskih tehnologij in rešitev, vključno s povprečnimi stroški (stroški kapitala, obratovanja in vzdrževanja itd.), učinkovitostjo in intenzivnostjo emisij na strani oskrbe ter potencialnimi prihranki energije in stroškov za rešitve energetske učinkovitosti. Orodje kot tako načrtovalcem omogoča izbiro in primerjavo različnih energetskih tehnologij in rešitev na podlagi posebnih potreb in ciljev regije.

Orodje za tehnološki katalog Prenos

Dodatni viri

Dobre prakse/ zgodbe o uspehu

Pred izvedbo analize stroškov in koristi (CBA) se morajo načrtovalci posvetovati z deležniki, da se dogovorijo o pristopih in scenarijih modeliranja, ki jih bodo uporabili. To vključuje razpravo o ustreznih analitičnih orodjih, določitev ključnih predpostavk in opredelitev različnih prihodnjih scenarijev, kot so scenariji, ki predvidevajo običajno poslovanje, usmerjeno v energetsko učinkovitost.

Zato je to priložnost za obveščanje o prednostih vključitve načela »Energetske učinkovitosti na prvem mestu« v prihodnje scenarije in za zagotavljanje podpore deležnikov.

Poleg tega je treba deležnikom v tej fazi omogočiti, da zagotovijo podatke in dokaze v podporo analizi stroškov in koristi. Vključevanje deležnikov v tej fazi bo pomagalo zagotoviti preglednost in verodostojnost analize.

Na podlagi dogovorjenih pristopov modeliranja in scenarijev morajo načrtovalci izvesti analizo stroškovne učinkovitosti. Ta bi morala vključevati modeliranje prihodnjega energetskega sistema po različnih scenarijih ob upoštevanju potenciala obnovljivih virov energije, rešitev za energetsko učinkovitost in drugih ustreznih dejavnikov. Analiza bi morala tudi upoštevati neposredne stroške, kot so stroški kapitala in operativni stroški rešitev, ter posredne stroške, da bi določili stroškovno najučinkovitejšo kombinacijo rešitev.

Ta korak pomaga prepoznati najbolj stroškovno učinkovit nabor ukrepov, ki lahko služi kot podlaga za usmerjanje energetskega načrtovanja.

Orodje za analizo stroškov in koristi

Orodje za socialno analizo stroškov in koristi (SCBA) je bilo razvito tudi z namenom možnosti količinske ovrednotenja učinkov izvajanja različnih vrst politik za spodbujanje energetske učinkovitosti. Cilj orodja je bolje razumeti regionalne procese odločanja in potrditi okvir, ki ga je mogoče prilagoditi in prenesti v druge regije EU. SCBA regijam med drugim tudi pomaga strukturirati njihove odločitvene procese na način, ki vodi do informiranih odločitev, pri čemer se upošteva načelo Energetska učinkovitost na prvem mestu (EE1st).

SCBA (Socialna analiza stroškov in koristi) je strukturirano orodje, namenjeno kvantifikaciji družbenih vplivov, ki pogosto niso vključeni pri ocenjevanju večplastnih učinkov, ki izhajajo iz izvajanja različnih politik. Orodje pomaga regijam in njihovim načrtovalcem pri izbiri najbolj optimalne možnosti politike, pri čemer ne upošteva le ekonomske, temveč tudi socialne dejavnike. To orodje omogoča primerjavo med prvotno analizo stroškov in koristi, pri kateri se upoštevajo samo gospodarski dejavniki in socialno analizo stroškov in koristi, pri kateri se upoštevajo tudi drugi socialni dejavniki.

Orodje za analizo stroškov in koristi Prenos

Dodatni viri

Poleg neposrednih in posrednih stroškov je treba izvesti tudi analizo stroškov in koristi, ki zajema koristi in širše učinke, kot so ustvarjanje delovnih mest, lokalni gospodarski razvoj, okoljske koristi (npr. izboljšanje kakovosti zraka), družbene koristi, koristi za javno zdravje ter alternativni stroške.

Finančno ovrednotenje koristi in širših vplivov pomaga načrtovalcem zajeti celotno vrednost različnih energetskih možnosti ter podpira sprejemanje informiranih odločitev. Po potrebi naj načrtovalci uporabijo tudi priznane zunanje metodologije in podatkovne vire, kot so ocene družbenih stroškov ogljika, orodja za ocenjevanje vplivov na zdravje in koeficienti za izračun vpliva na zaposlenost, da zagotovijo doslednost in verodostojnost pri ovrednotenju širših vplivov.

Ta korak pomaga prepoznati okoljsko in družbeno najbolj koristno kombinacijo ukrepov za usmerjanje energetskega načrtovanja.

Orodje za analizo stroškov in koristi

Orodje za analizo stroškov in koristi lahko načrtovalcem pomaga oceniti stroške, učinkovitost in do neke mere koristi (npr. prihranek stroškov energije) različnih energetskih rešitev za njihovo regijo. To orodje načrtovalcem omogoča primerjavo različnih energetskih možnosti in prepoznavanje tistih, ki zagotavljajo največje neto koristi za regijo. Natančneje:

Uporabnik vnese ključne spremenljivke, kot so stroški tehnologije in cene energije.
Orodje generira izhodne podatke, vključno s stroški, prihranki energije in prihranki stroškov energije za različne energetske rešitve.

Orodje lahko načrtovalcem pomaga oceniti občutljivost analize s spreminjanjem ključnih vhodnih spremenljivk. To lahko načrtovalcem pomaga pri določanju najbolj zanesljivih in odpornih energetskih rešitev v različnih okoliščinah. SCBA (Socialna analiza stroškov in koristi) je strukturirano orodje, namenjeno kvantifikaciji družbenih vplivov, ki pogosto niso vključeni pri ocenjevanju večplastnih učinkov, ki izhajajo iz izvajanja različnih politik. Orodje pomaga regijam in njihovim načrtovalcem pri izbiri najbolj optimalne možnosti politike, pri čemer ne upošteva le ekonomske, temveč tudi socialne dejavnike. To orodje omogoča primerjavo med prvotno analizo stroškov in koristi, pri kateri se upoštevajo samo gospodarski dejavniki in socialno analizo stroškov in koristi, pri kateri se upoštevajo tudi drugi socialni dejavniki.

Orodje za analizo stroškov in koristi Prenos

Dodatni viri

V tem koraku se dodatno obravnavajo analize in rezultati prejšnjih korakov ter izvede analiza stroškov in koristi. Z primerjavo stroškov in koristi različnih možnosti morajo načrtovalci prepoznati kombinacije obnovljivih virov energije in rešitev za energetsko učinkovitost, ki ob najnižjih stroških prinašajo največje neto koristi ter omogočajo doseganje energetskih ciljev in usmeritev regije.

Na ta način lahko načrtovalci določijo ekonomsko, okoljsko in družbeno najbolj optimalno kombinacijo ukrepov, ki bo usmerjala regionalno energetsko načrtovanje.

Na koncu morajo načrtovalci oceniti tudi občutljivost analize stroškov in koristi na vplivih, kot so spremembe stroškov tehnologij, cen energije in zakonodajnih okvirov.

Z analizo občutljivosti se preveri, kako se ukrepi za energetsko učinkovitost obnesejo v različnih pogojih in prihodnjih scenarijih. To bo načrtovalcem pomagalo razumeti zanesljivost analize ter prepoznati morebitna tveganja in priložnosti, povezane z različnimi energetskimi možnostmi, ter oblikovati bolj odporne in prilagodljive strategije.

Faza 6 Ocena praktične izvedljivosti energetskih rešitev z najnižjimi stroški

Ta faza je osredotočena na ocenjevanje dejanske izvedljivosti optimalnih energetskih rešitev, ki so bile prepoznane v prejšnjih korakih ter za zagotavljanje, da rezultati načrtovanja niso le stroškovno učinkoviti, temveč tudi izvedljivi in pravični v praksi. Uporaba načela »energetska učinkovitost na prvem mestu« v tej fazi pomeni natančno preučitev, kako lahko ukrepi za energetsko učinkovitost prispevajo k bolj vključujočim in lokalno koristnim rešitvam.

Orodje za analizo odločanja na podlagi več meril (MCDA)(Excel)

MCDA je dragocen pripomoček za energetske načrtovalce, saj olajša določanje prednostnih vrst različnih energetskih možnosti in na koncu podpira postopek odločanja. Orodje omogoča načrtovalcem in deležnikom, da pridobijo zbirne ocene in razvrstitve ter tako določijo najbolj izvedljive energetske možnosti za regijo. Zlasti omogoča izbiro meril in dodeljevanje uteži tem merilom, ki zajemajo dejavnike, kot so okoljska trajnost, socialna pravičnost in ekonomska izvedljivost. Deležniki in/ali načrtovalci lahko nato z izbranim merilom za vsako rešitev dodelijo ocene, kar pripomore h kakovostni oceni, medtem ko orodje pomaga odločevalcem tudi pri količinski opredelitvi kakovostnih učinkov pri ocenjevanju rešitev. Nato orodje izračuna rezultate, da zagotovi kvantitativno oceno vplivov in tako omogoči bolj informiran postopek odločanja.

Orodje za analizo odločanja na podlagi več meril (MCDA)(Excel) Prenos

Načrtovalci morajo oceniti distribucijske učinke energetskih rešitev na različne skupine v regiji, kot so prebivalci, podjetja in ranljive skupine. Pri tej oceni morajo upoštevati dejavnike, kot so dostop do energije, cenovna dostopnost in morebitno ustvarjanje ali premestitev delovnih mest. Prepoznavanje morebitnih neenakosti bo pomagalo zagotoviti, da regionalni energetski načrt te naslavlja in spodbuja družbeno pravičnost.

Splošno gledano ta korak načrtovalcem omogoča, da razumejo in upoštevajo distribucijske učinke ter poskrbijo, da je energetski prehod vključujoč, socialno pravičen in široko podprt s strani skupnosti, kar dodatno krepi legitimnost in odpornost regionalnega energetskega načrta.

Dodatni viri

Ocena distribucijskega učinka

Načrtovalci bi morali oceniti razpoložljivost in stopnjo razvoja dobavnih verig za predlagane energetske tehnologije in rešitve. To vključuje oceno lokalne in regionalne razpoložljivosti potrebne opreme, materialov in storitev ter stopnje tehnološke zrelosti in pripravljenosti na trg. Razumevanje razmer v dobavni verigi bo načrtovalcem pomagalo prepoznati morebitna ozka grla, tveganja in priložnosti ter pomagalo pri izbiri in določanju prednostnih energetskih možnosti. Na koncu bo to znanje podprlo bolj realistične in fazno izvedljive strategije, s čimer se zagotovi, da izbrane rešitve niso le stroškovno učinkovite, temveč tudi izvedene v načrtovanih časovnih okvirih.

Dodatni viri

Poleg upoštevanja dobavnih verig bi morali načrtovalci oceniti tudi obstoječe in prihodnje zmogljivosti delovne sile za izvajanje predlaganih energetskih rešitev.

To vključuje oceno razpoložljivosti usposobljene delovne sile, lokalne/regionalne dostopnosti do strokovnih kadrov, vrzeli v tehničnem znanju ter potrebe po programih usposabljanja in krepitve zmogljivosti. Zagotavljanje, da ima regionalna delovna sila ustrezna znanja in strokovno usposobljenost za podporo izbranim energetskim rešitvam, bo ključno za pravočasno, pravično in učinkovito izvajanje regionalnega energetskega načrta.

Dobre prakse/Zgodbe o uspehu

Ocena delovne sile na področju čiste toplote in energetske učinkovitosti

Na koncu morajo načrtovalci organizirati posvetovanja z deležniki, da pridobijo povratne informacije o ključnih vidikih regionalnega energetskega načrta, pregledajo različne energetske rešitve ter pridobijo podporo javnosti.

V posvetovanja bi morali biti vključeni različni deležniku, na primer podjetja, lokalne oblasti in druge zainteresirane strani (vključno z javnostjo, če se to zdi primerno). Posvetovanja z deležniki so lahko v različnih oblikah, kot so delavnice, fokusne skupine, spletne ankete in srečanja. Cilji posvetovanj z deležniki morajo biti:

Predstavitev ugotovitev analize stroškov in koristi ter ocene praktične izvedljivosti, vključno z utemeljitvijo za prednostno obravnavo določenih rešitev
Pridobitev povratnih informacij o predlaganih energetskih možnostih, njihovih distribucijskih učinkih in morebitnih izzivih pri izvajanju
Obravnavanje pomislekov in odgovarjanje na vprašanja deležnikov
Pridobitev podpore in sodelovanje deležnikov pri regionalnem energetskem načrtu.

Načelo "Energetska učinkovitost na prvem mestu" mora biti jasno predstavljeno kot prednostna naloga načrtovalnega procesa, saj to omogoča vsebinske in relevantne povratne informacije deležnikov med posvetovanji.

Dodatni viri

Faza 7 Opredelitev ukrepov in razvoj regionalnega energetskega načrta

Ta faza je osredotočena na izbor konkretnih ukrepov in oblikovanje trdnega regionalnega energetskega načrta, ki temelji na potencialnem vplivu, stroškovni učinkovitosti, neto koristih, porazdelitvenih učinkih ter usklajenosti s prednostnimi nalogami deležnikov za optimalne energetske rešitve.

Načrt mora biti skladen z načelom »Energetska učinkovitost na prvem mestu.

V tem koraku morajo načrtovalci določiti prednostne naloge in izbrati energetske rešitve/intervencije, pri čemer morajo upoštevati njihov potencialni vpliv, stroškovno učinkovitost in usklajenost s prednostnimi nalogami različnih deležnikov. Postopek določanja prednostih nalog mora biti usklajen z načelom energetske učinkovitosti na prvem mestu. Načrtovalci bi zato zagotovili, da se ukrepi za učinkovito rabo energije v celoti upoštevajo in jim da prednost povsod tam, kjer ponujajo enako ali večjo vrednost kot alternativne rešitve na strani ponudbe energije.

Nato je treba pripraviti kakovosten načrt, ki jasno opredeljuje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Za vsak ukrep bi moral biti določen obseg, odgovorni in sodelujoči akterji, časovni okvir, ocenjeni stroški izvedbe, pričakovani učinki, potrebni viri in potencialni viri/mehanizmi financiranja. Pri določanju odgovornosti je treba jasno opredeliti osebo ali organ, odgovoren za izvajanje posameznega ukrepa. Prav tako bi bilo koristno določiti osebo ali organ, pristojen za vključevanje načela »Energetska učinkovitost na prvem mestu« v načrt in za zagotavljanje, da se to načelo upošteva tudi pri izvajanju ukrepov. Načrt mora tudi upošteva zastavljene regionalne/lokalne cilje in zagotoviti, da jih bo mogoče doseči z izvedbo načrtovanih ukrepov.

Prepoznati je treba tudi demonstracijske projekte, torej projekte, ki obravnavajo posebne izzive ali priložnosti v regiji ter, ki lahko prikažejo izvedljivost in prednosti inovativnih energetskih tehnologij ali pristopov, hkrati pa lokalni skupnosti ponudijo dragocene učne izkušnje. Takšni projekti lahko pomagajo krepiti javno podporo, pritegniti naložbe ter spodbuditi lokalne trge za nove energetske rešitve.

Načelo »Energetska učinkovitost na prvem mestu« je potrebno upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju politik in ključnih investicijskih odločitvah, ne le v energetskem sektorju, temveč tudi v drugih sektorjih, ki pomembno vplivajo na porabo energije.

Orodje za analizo odločanja na podlagi več meril (MCDA)

To orodje je dragocen pripomoček za energetske načrtovalce, saj olajša določanje prednostnih vrst različnih energetskih možnosti in na koncu podpira postopek odločanja. Orodje omogoča načrtovalcem in deležnikom, da pridobijo zbirne ocene in razvrstitve ter tako identificirajo najbolj izvedljive energetske možnosti za regijo. Zlasti omogoča izbiro meril in dodelitev uteži tem merilom, ki zajemajo dejavnike, kot so okoljska trajnost, socialna pravičnost in ekonomska izvedljivost. Deležniki in/ali načrtovalci lahko nato izbranim merilom za vsako rešitev dodelijo ocene, kar pripomore h kakovostni oceni, medtem ko orodje pomaga tudi nosilcem odločanja pri količinski opredelitvi kakovostnih učinkov pri ocenjevanju rešitev. Nato izračuna ocene, ki zagotavljajo kvantitativno oceno vplivov in omogočajo bolj informiran postopek odločanja.

Orodje za analizo odločanja na podlagi več meril (MCDA) Prenos

Additional resources

Načrtovalci morajo vzpostaviti zanesljive sisteme spremljanja in vrednotenja da lahko spremljajo napredek pri implementaciji regionalnega energetskega načrta in ocenjevanje njegove uspešnosti glede na zastavljene vrednosti in cilje. Ti sistemi morajo vključevati redno zbiranje podatkov, analizo in poročanje o ključnih kazalnikih uspešnosti, kot so poraba energije, emisije toplogrednih plinov, proizvodnja obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti. Proces spremljanja in vrednotenja bi moral vključevati tudi periodične preglede in ocene posameznih projektov in ukrepov, s ciljem prepoznavanja izzivov, uspehov ter pridobljenih izkušenj. Oseba, zadolžena za vključevanje načela »Energetska učinkovitost na prvem mestu« v načrt, če je določena, bi lahko pomembno prispeva k spremljanju in vrednotenju izvajanja načrta.

Predloga za spremljanje

Predloga lahko načrtovalcem pomaga pri spremljanju in izvajanja ukrepov/intervencij, vključenih v regionalni energetski načrt. Načrtovalci lahko z njo poročajo o napredku in učinku ukrepov/intervencij ter ocenijo njihovo učinkovitost.

Predloga za spremljanje Prenos

O regionalnem energetskem načrtu bi bilo treba opraviti javno posvetovanje, da bi zbrali povratne informacije deležnikov in državljanov ter tako zagotovili, da ga bo javnost sprejela in podprla. Javnost je treba tudi obvestiti o pomenu vključevanja načela »Energetska učinkovitost na prvem mestu ter o nameri regionalnega/lokalnega organa, da daje prednost energetski učinkovitosti pred naložbami v obnovljive vire oziroma oskrbo z energijo.

Po temeljitem preučevanju rezultatov javne obravnave je treba načrt dokončno oblikovati in ga objaviti.

Dodatni viri

Dobre prakse / zgodbe o uspehu

Splošno gradivo faze

Faza 8 Implementacija, spremljanje in pregled

Zadnja faza se osredotoča na izvajanje regionalnega energetskega načrta, spremljanje napredka ter redno pregledovanje in posodabljanje načrta.

Za vsak ukrep /rešitev vključen v načrt, je treba pripraviti podroben izvedbeni načrt, v katerem so opisani posebni koraki, dodeljeni viri, vloge in odgovornosti različnih deležnikov ter podrobno opredeljene aktivnosti, časovnice in ključni mejniki. Temeljito načrtovanje zagotavlja, da je vsak ukrep izvedljiv, sledljiv in usklajen s celovitimi cilji energetske strategije. Za izvajanje ukrepov in projektov je ključno tudi zagotovitev financiranja. Načrtovalci morajo preučiti različne vire financiranja, kot so javna sredstva, zasebne naložbe, nepovratna sredstva in posojila, ter za vsak ukrep in projekt, glede na njegov obseg, namen in stopnjo tveganja, opredelijo najbolj ustrezne možnosti.

V skladu z načelom Energetska učinkovitost na prvem mestu bi morali načrtovalci prednostno obravnavati naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost, saj mnogi med njimi prinašajo visoko družbeno vrednost. Zato bi morali izvedbeni načrti obravnavati morebitne ovire in tveganja, vključno s tehničnimi, finančnimi, regulativnimi in socialnimi, ter predlagati ukrepe za njihovo ublažitev, s čimer se zagotovi uspešna izvedba in dolgoročni učinki.

Dodatni viri

Za uspešno izvajanje ukrepov in projektov na področju trajnostne energije morajo načrtovalci vzpostaviti partnerstva s ključnimi deležniki. Ti lahko vključujejo javne službe, podjetja, raziskovalne ustanove, neprofitne organizacije in druge relevantne subjekte. Partnerstva lahko pripomorejo k učinkovitejši uporabi virov, strokovnega znanja in mrež za podporo izvajanju projektov ter olajšajo izmenjavo znanja in sodelovanje med deležniki. Poleg tega lahko partnerstva omogočijo stvarne prispevke, kot so zemljišča, strokovno znanje ali oprema deležnikov, za podporo implementacije projekta.

Načrtovalci bi morali posebej vključiti partnerje, ki lahko zagotovijo rešitve za energetsko učinkovitost, kot so lokalni izvajalci, podjetja za energetske storitve (ESCO) in ponudniki strokonega usposabljanja, da bi okrepili lokalni učinek in zgradili dolgoročne zmogljivosti.

Strateška partnerstva ne povečujejo le izvedljivosti projektov, temveč tudi spodbujajo usklajenost med sektorji in ravnmi, s čimer ustvarjajo skupno lastništvo nad regionalnim energetskim prehodom ter krepijo odpornost in trajnost doseženih rezultatov.

Dodatni viri

V fazi izvajanja morajo načrtovalci o uspehih obveščati deležnike in javnost, da s tem ohranijo podporo in sodelovanje. Redno obveščanje o napredku pri izvajanju trajnostnih energetskih ukrepov in projektov ter o njihovih učinkih in koristih (kot so prihranki, zmanjšanje emisij, ustvarjanje delovnih mest ali izboljšanje kakovosti življenja) lahko pomaga krepiti zaupanje deležnikov in javnosti, ter navdušenje nad regionalnim energetskim načrtom.

Prizadevanja za komuniciranje bi morala biti prilagojena različnim ciljnim skupinam in lahko vključujejo sporočila za javnost, novice, kampanje na družbenih omrežjih, dogodke v skupnosti ter ciljno usmerjene sestanke. Izpostavljanje uspehov, zlasti tistih, ki izhajajo iz ukrepov za energetsko učinkovitost, lahko učinkovito prikažejo praktično vrednost načela »Energetska učinkovitost na prvem mestu«.

Dobre prakse / zgodbe o uspehu

Rouen: Znanstveni pristop vključevanja državljanov

Regionalni energetski načrt je treba redno pregledovati in posodabljati, da se zagotovi njegova ustreznost in odzivnost na spreminjajoče se regionalne potrebe in okoliščine. Pri reviziji je treba skrbno upoštevati rezultate celovite ocene napredka, načrta pri doseganju njegovih ciljev, učinkovitosti posebnih ukrepov/projektov in iz njih pridobljene izkušnje. Prav tako je potrebno upoštevati spreminjajoče se energetsko okolje, tehnološki napredek in prednostnih nalog deležnikov. Upoštevanje načela »Energetska učinkovitost na prvem mestu« v postopku pregleda zagotavlja, da rešitve za energetsko učinkovitost ostajajo v središču načrtovanja tudi ob razvoju sistema, še posebej tam, kjer se zaradi inovacij ali boljših podatkov pojavijo nove priložnosti za učinkovitost.

Na podlagi tega pregleda morajo načrtovalci opredeliti področja za izboljšave in ustrezno prilagoditi načrt, vključno s spremembo ukrepov in projektov na področju trajnostne energije, prilagoditvijo ciljev in namenov ter izpolnjevanjem prilagojenih izvedbenih načrtov.

Dodatni viri

Cities Climate Transition Framework